Razosebljanje, prekariat in ZIZ zaviti v folijo

Izredne razmere kronskega leta 2020, zaradi katerega se bomo znašli v letu človekovem 2021, so samo posledica desetletji neoliberalne politike, stoletij kapitalizma in tisočletij izkoriščanja delavnih. Drugačne okoliščine so tudi ZIZe predstavile v drugačni svetlobi. Ni studijskih luči zaprtih prostorov in ni profesionalnih fotografov, ki prestopajo meje (občinske, kot umetniške). So samo osebne in kolektivne pripovedi trenutkov, ki so postali stalnica izkušnje prekariata.

Telesa, ki so od nekdaj podvržena popredmetenju, so tokrat predstavljena natanko tako, kot enote blaga in različnih materialov. Zavita v folijo, ne predstavljajo zgolj objektiviziranega telesa, temveč predvsem posameznika, ki se je iz delavca s priborjenimi delavskimi pravicami, skozi birokratsko

formalizacijo prelevil v pravno osebo. In te na trgu tekmujejo, trg jim da možnost, ko jih potrebuje, v nasprotnem primeru, pa kot odsluženi predmeti na koledarju, čakajo naslednji zalet gospodarstva.

Grotesknost folije poudarja kontrast med živimi bitji in produkti. Celo brstičnemu ohrovtu na fotografijah lahko prisodimo več svobode, kot ovitim telesom. V dani zaustavitvi gospodarstva in javnega življenja, so med ranljivejšimi skupinami ravno prekarni delavci, ki so zaradi nesigurnih oblik

dela, vedno prvi na udaru in tisti, ki potegnejo ta krajši konec. A kanček upanja ostaja. Tako kot v prejo zaviti kokoni, ki so v fazi mirovanja, bodo skozi spremembo tudi prekarci dočakali dan, ko bodo lahko pretegnili svoja krila.