V soboto, 12.10.2024, so v Sodnem stolpu podelili ZIZ nagrade najzaslužnejšim na mariborski alternativni gledališki sceni, dobitnica ZIZ prstana je Nika Bezeljak

Sinoči je bila v Sodnem stolpu v organizaciji Kulturno umetniškega društva ZIZ posebna slavnostna prireditev. Strokovna ZIZ komisija (letos Nina Vombergar in Tomaž Podbevšek) je na 11. Gala podelitvi ZIZ nagrad podelila 9 nagrad, ustvarjalci predstav so podelili nagrado »scena sceni« kolektivu predstave, ki jim je bila najbolj všeč, Društvo ZIZ pa je dodelilo ZIZ prstan za izjemen doprinos mariborski alternativni gledališki sceni. S podelitvijo nagrad so zaključili 6. ZIZ festival – dneve mariborske alternativne gledališke produkcije, ki ga Društvo ZIZ dela v koprodukciji z Narodnim domom Maribor – Vetrinjski dvor. 

ZIZ nagrada za predstavo: Slovenska transverzala

Predstava, ki nas na romantično-idealiziran način popelje preko slovenskih gora in pokrajin, s katerimi se identificiramo in konstituiramo kot narod, na subtilen način črti slovensko provincialnost. Gledalec se skozi to idiličnost in romantičnost postopoma zave, v kako nesprejemajoči, konservativni, utesnjeni in zatohli slovenski družbi pravzaprav živimo. To je družba, v kateri ni prostora za odmike od “normalnosti” in v kateri je v ospredju moškocentričnost. Ali kot se performer spominja očetovih besed: “Na Špik pride vsaka pička, za Jalovec pa rabiš jajca”. Zavedanje, da v zarukani slovenski družbi ni prostora za drugačnost, se stopnjuje preko igralčevega fizičnega napora, v katerem se preko osebnega trpljenja lahko zrcali tudi naša širša narodno-kulturna stiska. Vsi čudoviti razgledi in doseženi vrhovi nas namreč ne osvobajajo naših ustaljenih vrednot in prepričanj. Še več. Kot je prikazano, se globoke zakoreninjenosti patriarhalnih in heteronormativnih vzorcev marsikdo ne zmore osvoboditi niti ob grožnji smrti. 

ZIZ nagrada za igro: guru Zdravko 

Guru Zdravko, mojster joge, je v spretnih rokah njegovega asistenta Jana (oz. performerja Jurija Torkarja) pripravil najbolj interaktiven dogodek v tekmovalnem delu festivala. Obiskovalci Zdravkovega joga tečaja duhovne preroditve smo bili povabljeni, da sledimo navodilom guruja in izvajamo različne položaje, ki nam bodo pomagali priti do fizične kondicije in duhovne rasti. Zdravkov videz in njegovo fizično stanje pa tekom dogodka vedno bolj razkrivata razpoke med njegovo javno in zasebno podobo. Zdravko v odnosu do obiskovalcev tečaja kaže umirjen obraz, ki promovira zdrav duh v zdravem telesu. V odnosu do asistenta Jana pa kaže svojo impulzivnost, agresivnost in željo po moči. Tudi guru podleže fizičnim omejitvam svojega telesa, poslužuje se instantnih sredstev za doseganje videza večje fizične moči, skuša vzdrževati videz, fejka do konca, do točke, ko njegovo telo dejansko razpade. A Zdravko ni osamelec v duhovni puščavi, je del skrbno vzdrževanega sistema moči, v katerem ima tudi on svojega guruja. Vzorci nasilja in represije, ki jih Zdravko trpi v odnosu s svojim gurujem, se prenašajo v njegov odnos z asistentom – bodočim gurujem. Ta odnos je neizprosen in nasilen in tak mora tudi biti, da se ohranjajo obstoječi odnosi moči. Zdravko je eden izmed mnogih današnjih samooklicanih gurujev. Ti s pomočjo new age praks, ki jih seveda pretvarjajo v lastni finančni kapital, naslavljajo širšo družbo. Ta hrepeni po instantnih rešitvah svojih težav – simptomov sistema, v katerem živimo. Joga (ali druge new age prakse) nam ponujajo, da se distanciramo od napete dinamike kapitalizma ter tako najdemo notranji mir. Prav tako nas prepričujejo, da imajo naše težave izvor v nas samih, ne v sistemu, v katerem živimo. S tem pa pravzaprav delujejo kot idealen podaljšek kapitalizma in nas usmerjajo na pot pasivnega sprejemanja obstoječega reda. 

ZIZ nagrada za parodijo režije: Tom Veber

Komisija kot najbolj izstopajočo režijo na festivalu prepoznava parodijo režije v izvedbi Toma Vebra v predstavi ŠtudenTeater: O vojni, med vojno, z vojno. Veber je prepričljivo prikazal seksističnega, koleričnega, vase zagledanega režiserja z nevrotičnimi tiki, ki je skozi svoj odnos do igralcev izrisoval podobe patriarhalne družbe, ob tem pa tudi donosnega biznisa v pop kulturi – to je spreminjanja vojne v biznis, v šov, v zabavo za množice. Prikazuje zlorabo pozicije moči, kar – kot se zadnja leta vedno bolj razkriva – ni nenavaden pojav med režiserji. Ob tem pa se lik ne omeji na enoplastnega kretena. Namreč, preko humornih replik, ki vendarle izkazujejo njegovo duhovitost in inteligenco, gledalce pripelje v nelagoden položaj, ko ga na neki ravni celo vzljubimo. Slednje se v polnosti razcveti v delu predstave, ko s svojim tipičnim “Šuti!” katarzično utiša vojaka Sašo ArZenoviča. Lik režiserja pred nami izrisuje vprašanje ‘Kakšna je odgovornost režiserja oz. mentorja, še posebej, ko dela z mladimi igralci?’. Zavedanje pomena te odgovornosti pomeni vedeti, kako pomembna je podpora v obliki zunanjega očesa, povratnih informacij in usmeritev ter včasih tudi zagovorništva mladih. Kljub temu, da je ta mentorski del pri predstavah ŠtudenTeatra vidno umanjkal, so mladi gledališčniki zavedno ali nezavedno to temo naslovili z različnimi elementi, vključno s hvaljenim likom režiserja. 

ZIZ nagrada za uigranost kolektiva: Banda ferdamana

Ekipa Bande ferdamane nas je v improvizirani predstavi popeljala v 30. leta prejšnjega stoletja v UKC Maribor. Izbrali so long-form format, torej celovečerno predstavo, kar je ena najzahtevnejših oblik improvizacijskega gledališča. Znotraj tega okvira so ustvarili dramaturško zanimivo zgodbo, ki je bila umeščena v drugo zgodovinsko obdobje, a so jo uspeli aktualizirati. Znotraj sprotnega nastajanja prizorov smo prepoznali ekipo bolj IN manj izkušenih improvizatorjev, ki si med seboj zaupajo in se neomajno podpirajo. Vsak član skupine je prehajal med liki v ospredju in podpornimi liki. Napake so prepoznali na način, da so postali del igre, v vlogah in specifičnih govorih likov so vzdržali do konca predstave. Vzdušje je včasih podpirala, včasih pa usmerjala živa glasbena podlaga. Skupina se je poigravala z različnimi tehnikami improvizirane pripovedi, improvizatorji pa so med sabo tekom predstave komunicirali hitro in učinkovito, kar je poudarilo uigranost skupine.

ZIZ nagrada za najobetavnejšo igralko: Lena Hebar

ZIZ nagrado za najobetavnejšo igralko prejme Lena Hebar za igralski doprinos v predstavi ŠtudenTeater: Radio Ratatata. Z vlogami izrisuje netipično dominanten lik ženske na delovnem mestu in v intimnih odnosih. Skoznje ji je uspelo prikazati težavni položaj žensk, ki ne sledijo spolnim stereotipom in spolnim vlogam, vendar kljub temu ostajajo ujete znotraj kapitalističnih in repatriarhalnih odnosov. Njena moč je znotraj takšnih razmerij samo navidezna, saj na koncu zaradi spolnih in širših družbenih norm ostaja objekt in s tem neizživeta entiteta, ki služi za zadovoljitev drugega. Njena pozicija gledalcem omogoča kritično preizpraševanje o tem, ali je ženska emancipacija sploh mogoča znotraj kapitalizma. 

ZIZ nagrada za najobetavnejšega igralca: Matija Šiško

Matija Šiško je vsestranski mladi igralec, ki je s svojo igrivostjo, entuziazmom in neusahljivo željo po ustvarjanju na odru pripravljen raziskovati in eksperimentirati, onkraj reflektorjev pa celostno podpreti proces ustvarjanja v gledališču. Brez gledalcev poprime tudi za tehnično delo v ozadju, ki ostaja nevidno in manj cenjeno, vendar brez katerega kulturnih dogodkov sploh ne bi bilo. V Matiji Šišku prepoznavamo kolegialnost, ki je nujna za gradnjo in krepitev skupnosti v že tako okrnjeni alternativni gledališki sceni. Je igralec, ki se zaveda, da je lahko gledališče revolucionarno takrat, ko se z njim gradi vključujoča in medsebojno podpirajoča skupnost. V puščavi, v kateri se nahajamo, je oaza navdiha. 

ZIZ nagrada za najbolj provokativno predstavo: ŠtudenTeater – Radio Ratatata

Predstava nam s svojo hiperprodukcijo dražljajev in poplavo idej, ki so se na odru kaotično spajale ali vile ena mimo druge, prikaže, kako mladi doživljajo sebe in svoj odnos do vojne. V rafalu idej, ki obstojijo nekje v zraku, predstava v nas preko radijskega medija vzbuja predvsem vprašanje odgovornosti. Eno redkih jasnih sporočil predstave je kritika zahodne kapitalistične družbe, v kateri govorimo drug mimo drugega in ne slišimo sočloveka. V njej mediji služijo zgolj kot orodje v rokah potrošniško usmerjene družbe. Taka družba je okostenela in mrtva. Skozi predstavo se pokaže, kako težko se je distancirati s privilegirane pozicije. Mladi, živeči v svetu, kjer je vojna samo novica, se težko spopadejo s temo, ki ne prežema njihove vsakdanje izkušnje. V predstavi bi si kot gledalci želeli večjega fokusa in trenutke tišine, ki bi nam omogočili, da prebavimo vsebino. Vendar je to dejanska slika življenja mladega človeka, ki je z vseh strani bombardiran z intenzivnimi in hipnimi dražljaji. Liki se vzpostavljajo en mimo drugega, vsak izmed njih srka fokus, pogosto ni vidno, da se med seboj sploh zaznavajo. Predstava je zaradi vsega navedenega utrujajoča, a hkrati brutalna odslikava individualiziranosti mladih. 

ZIZ nagrada za naj uverturo: ŠtudenTeater – Poznamo začetek, poznamo konec, sredina pa je neznanka

Skupni imenovalec letošnjih predstav ŠtudenTeatra je tema vojne, ki sicer ni bila izbrana s strani mladih ustvarjalcev. Z njo so se ustvarjalci spopadli na trenutke bolj, na trenutke manj prepričljivo. Večina motivov v vseh treh predstavah, povezanih z vojno, je bila – za nas presenetljivo – vzetih iz izkušenj, ki so jih dotični ustvarjalci lahko obravnavali onkraj lastne izkušnje (npr. vojna v Jugoslaviji), četudi bi bilo elemente nasilnega boja moč prepoznati tudi bližje lastnim izkušnjam (npr. v razrednih bojih). Ustvarjalke predstave, ki prejemajo nagrado za naj uverturo, so nas prepričale predvsem s sproščenostjo, naravno igro, prikazom pristnega odnosa prijateljstva ter nostalgije in spominov. V to vzdušje pa so subtilno vnesle tudi slutnjo vojne. 

ZIZ nagrada za najlepše ZIZe: Ines Žarki

Nagrado za najlepše ZIZe dobi Ines Žarki, oblikovalka ZIZ nagrad, ki so tihi fokus celotnega festivala. Z nagrado želimo opozoriti na vidno delo avtorjev, ki jih pogosto ne postavljamo v ospredje. Ob tem želimo poudariti, da letošnji festival ni bil podprt z javnimi sredstvi in temelji predvsem na iznajdljivosti, prostovoljnemu delu in entuziazmu skupnosti, ki ustvarja in podpira neodvisno gledališče v mrtvem mestu. ZIZe so simbol te skupnosti, ki se gradi okrog ZIZ kolektiva in festivala. Ines Žarki ustvarja estetske in hudomušne materialne artefakte skupnosti, ki so že v mnogih domovih gledališčnikov in podpornikov neodvisnega gledališča v Mariboru. Ti nas skozi celo leto spominjajo na ves vložen trud in delo, na to, da imamo podporo drug drugega. In na to, da – ni predaje.

Nagrada, ki iz leta v leto potuje od kolektiva do kolektiva, da na njej pusti svoj pečat, nagrada za najbolj provokativno predstavo, je iz objema Anje Bezlove (lani za predstavo Futraj moj ego #2) šla k skupini mladih gledališčnikov, zasedbi predstave ŠtudenTeater: Radio Ratatata. Tudi stanovska nagrada »scena sceni«, ki jo ustvarjalci festivalskih predstav podelijo predstavi, ki jim je bila na festivalu najbolj všeč, je šla v roke ekipe Študenteatra: Radio Ratatata.

ZIZ prstan je prejela Nika Bezeljak, režiserka, samostojna kulturna ustvarjalka, dolgoletna sodelavka in »temeljni steber« Kulturno-umetniškega društva Moment. Nika Bezeljak sicer ustvarja tudi v institucionalnih vodah, a kot pravi ZIZ, si mariborske neodvisne gledališke scene ni mogoče misliti brez nje.

Podelitev nagrad je režirala Sara Šoukal, nagrade so predajali nastopajoči Teja Bitenc, Jan Podbrežnik, Barbara Polajnar in Jurij Torkar. Scenografijo je oblikovala Zanda Priedite, nagrade Ines Žarki, tehnična ekipa sta bila Grega Tanacek in David Marn. Gala ZIZ in ZIZ festival je produkcija Društva ZIZ, koproducent je Narodni dom Maribor – Vetrinjski dvor, soorganizatorji pa MKC Maribor, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Moment, Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti.

Programska ekipa 6. ZIZ festivala sta bila Barbara Polajnar in Jan Podbrežnik, izvršna producentka Ankica Radivojević, za odnose z javnostmi sta skrbela Anamarija Nađ in Luka Kristić, del festivalske ekipa sta bili še Teja Bitenc in Alja Jeršič, grafično podobo sta pripravili Nastja Soko in Melani Kumin,
fotografiral je Žiga Auer.

Medijski pokrovitelj je bil Radio MARŠ, ZIZ pa se posebej zahvaljuje sponzorjem in donatorjem: Mr. Falafel, Isabella, La Pizzeria, Fudo, Hiša kruha, Mariborska kolesarska mreža, Lidl.

6. ZIZ festivala in 11. Gala podelitve ZIZ nagrad ni sofinancirala Mestna občina Maribor.

ZIZ festival je edini festival v Sloveniji, ki predstavi neodvisne ustvarjalce in produkcije določenega (samo) mesta – osvetli in prepozna pomembnost neodvisne gledališke produkcije. ZIZ festival je edini festival, ki širšemu občinstvu (publika se pripelje celo iz Ljubljane!) strnjeno predoči alternativno mariborsko gledališko produkcijo. ZIZ festival v enem tednu pokaže, kaj je mariborsko alternativnega nastalo v preteklem letu na odrskih deskah.