Spoštovani g. Hrženjak,
ZIZ je 20. aprila 2019 že šestič zapored priredil Gala podelitev ZIZ nagrad. Prireditev želi preizpraševati pozicijo alternativne gledališke produkcije v Mestni občini Maribor, ki se za redno in raznoliko produkcijo, s katero bi aktivno doprinesla tako h kulturnemu dogajanju v Mariboru kot k izobraževanju gledališke publike, bori kljub omejenim produkcijskim zmožnostim in pomanjkanju primernih uprizoritvenih prostorov. Ob pogledu na leto, ki je preteklo od prejšnje podelitve, lahko boj označimo vsaj za vedno vidnejši, če že ne uspešnejši. Alternativna produkcija namreč v večini vsaj ohranja, v mnogih primerih pa razširja svoj program, odpira nove vsebine in uprizoritvene forme, vključuje vedno večji krog ustvarjalk_cev, ter dosega vedno bolj raznoliko in številčnejšo publiko.
Na vsakoaprilski gala prireditvi ZIZ podeljuje ZIZ nagrade, kot ste zapisali tudi sami, zaslužnim in najboljšim ustvarjalkam_cem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni. Nagrade so podeljene v skladu z mnenjem ZIZa, zato si na pleča ne prtamo bremena oznak ”strokovne” žirije ali komisije, ki bi od nas zahtevale ustrezanje dozdevnim standardom za doseganje same strokovnosti – nenazadnje so prav ti in takšni standardi del preizpraševanja pozicij uveljavljene ter alternativne kulture, odnosa med njima in odnosa do vsake posamezno, nenazadnje pa tudi umetniškega ustvarjanja samega.
Kljub temu pa naše mnenje želimo izoblikovati korektno, prav tako korektno podeliti nagrade najbolj zaslužnim akterkam_jem, ter prek podeljevanja legitimno priznati predstave, performanse in produkcijo kot vredne pozornosti javnosti, aplavzov ter seveda podpore za nadaljnji razvoj in udejstvovanje. Vašemu spraševanju o neogledanih predstavah tako lahko podamo odgovor: ZIZ (in ne ”strokovna” ali strokovna žirija) si je vse nominirane predstave in uprizoritve ogledal ter skupaj z mnenji ožjih sodelavk_cev izoblikoval seznam nominiranih ter nagrajenih.
ZIZ želi s svojim delovanjem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni le-to podpirati in jo soustvarjati, tudi z vsakoletno podelitvijo nagrad. Vaša trditev, da so bile nagrade v večini podeljene ”ne-tako-zelo alternativnim ljubljanskim ustvarjalkam_cem”, ni upravičena. Ob koncu izjave lahko na seznamu kategorij, nominacij in nagrad preverite, da so vse namenjene produktom mariborske alternativne uprizoritvene scene. Tudi v primeru, da Vaš komentar o ne-mariborskosti nominiranih in nagrajenih ni ciljal na produkcijo, marveč na, če se tako izrazimo, ”geografsko poreklo” in naslove stalnih prebivališč prejemnic_kov nagrad, le-te v večini ne romajo v prestolnico. Takšen kriterij pa bi zahteval tudi revizijo vseh nominacij, saj na mariborski uprizoritveni sceni ustvarjamo in delujemo ustvarjalke_ci iz različnih krajev in regij. Kriterij, ki ga kot smiselnega pri podeljevanju nominacij in nagrad jemlje ZIZ, je torej prvi – produkcija uprizoritve, njena izvedba ter delovanje ustvarjalk_cev v Mariboru, na mariborski alternativni uprizoritveni sceni.
Gala podelitev ZIZ nagrad preizprašuje pozicijo alternativne uprizoritvene produkcije v Mariboru, vsakoletno pa daje priložnost, da preizprašujemo tudi alternativnost samo – kje je, kje jo želimo ter koliko, komu je namenjena, kakšna je. ZIZ si ne pridržuje pravice določati kakšna naj bo mariborska alternativna uprizoritvena produkcija, kaj mora početi in česa ne sme, kdo sme sodelovati v njej in komu je to prepovedano. Pojem alternative je širok, in na vprašanje: ”Kdo je alternativka_ec?” je možno odgovoriti na več načinov. ZIZ izbira odgovor, za katerega menimo, da je vključujoč, predvsem pa korekten. V skladu z njim delujemo, se povezujemo s soustvarjalci_kami ter prirejamo vsakoletno Gala podelitev ZIZ nagrad. Verjamemo, da smo skupaj močnejše_i, in da se, kljub razhajanjih v tehnikah, kreativnih procesih, izkušnjah in vsebinah, ustvarjalke_ci na mariborski alternativni uprizoritveni sceni lahko povezujemo, da se moramo povezovati – za mariborsko alternativno uprizoritveno sceno, ki ji pripadamo. V tem duhu poskušamo združevati vse prej omenjene, ne glede na njihova ustvarjalna ozadja in izkušnje, ki lahko botrujejo razhajanjem v načinih in vsebinah uprizarjanja.
V prejšnjem letu je Gala podelitev ZIZ nagrad prvič doživela slavnostne besede – skozi tematiko ”new-agea” sta o alternativni uprizoritveni sceni Maribora spregovorila Uroš Kaurin in Vito Weiss, uveljavljeni imeni slovenske gledališke umetnosti in prejemnika Borštnikove nagrade za igro v letu 2018. Letošnji slavnostni govornik je bil prav tako uveljavljen mariborski igralec, Jurij Drevenšek. Tako kot v prejšnjem letu je prošnjo za slavnostne besede pospremila zgolj tema prireditve, letos prekarnost. Besede so torej njegove, v ozadju ni nikakršnega zapovedovanja, nareka ali cenzure. Od 19. marca, ko je bilo ime slavnostnega govorca prvič javno omenjeno, pa do same prireditve ni bila na ZIZ naslovljena nobena kritika, nikakršen pomislek ali mnenje, da je Drevenšku prostor ponujen neutemeljeno, da je njegova vloga v prireditvi sporna ali neprimerna. Vašo kritiko ”ponujanja prostora za modrovanja” zato vidimo kot zapoznelo v svojem namenu neodobravanja Drevenška kot slavnostnega govornika, ter jo kot tako lahko interpretiramo kot napad na slamnato ženo, ki je kriva nepozornosti, saj je mnenje govornika ušlo (po vašem mnenju potrebni) cenzuri.
Govor slavnostnega govornika ne odraža mnenja ZIZa. Kljub temu pa se ZIZ ne more strinjati z Vašim izvzemanjem citatov iz konteksta ter posploševanjem govora na ”oster in sramoten obračun z mladimi mariborskimi ustvarjalci_kami”. Prav tako kot uvodni citat vašega prispevka nakazuje direktno napadanje, pa lahko citat vira, ki ga tudi sami navajate, poda kontrastno drugačno sliko: ”(Drevenšek je zbrane pozval, da) kljub temu, da »domačim kulturnikom ni postlano z rožicami,« tovrstne dogodke izkoristijo za pozitivna sporočila. »Slavimo raje dogodke, kot je ta festival, ki se pojavijo iz ničesar in dokazujejo, da se stvari da spremeniti.«”
Čeprav se ZIZ z Drevenškovimi besedami ne strinja v celoti, pa se vsekakor strinja z njegovim pozivom k doseganju čim širše publike s svojim delovanjem. V letošnjem letu je ZIZ tako organiziral tudi ZIZ festival – brez dodatnega financiranja, s prostorsko podporo soorganizatorjev GT22, Momenta Maribor in Narodnega doma, s prostovoljnim angažmajem organizacijske ekipe ter z nastopajočimi, ki so bile_i pripravljene_i nastopiti za izkupiček prostovoljnih prispevkov za ogled predstave. ZIZ je vsem globoko hvaležen za njihov trud in doprinos. Festival namreč lahko, kljub možnostim za napredovanje, označimo kot uspešno prvo izvedbo, ki lahko v prihodnje ob podpori in financiranju z naslednjimi izvedbami pomaga širiti mariborsko alternativno uprizoritveno sceno tako med publiko in javnostjo, kot tudi med ustvarjalkami_ci. Na prvi ZIZ festival je ZIZ ponosen in je z njim zadovoljen, čeprav je delo, ki je omogočilo njegovo izvedbo, lahko označeno kot v celoti prekarno.
Prekarnost je bila tudi tema letošnje podelitve nagrad. Oziroma, kot zapisano, ne samo podelitve, marveč tudi festivalnega dogajanja. Koncept prireditve, ki ga je zastavil njegov avtor Jan Podbrežnik, ni želel naslavljati zgolj tematike prekarnosti, marveč tudi naš odnos do dotične problematike. Zaradi osebnega izraza se je prireditev tematiki približevala manj očitno, kot je bilo to mogoče zaznati v preteklih izvedbah. A tematika je bila naslovljena in vseprisotna, čeprav morda z večjim ščepcem samoironije kot pa satire. Navsezadnje, kot trdite sami, ”alternativne_i umetnice_ki ustvarjamo praktično zastonj” – čemu potem to sploh počnemo? Zakaj kljub pregorevanju in podplačanosti vedno znova drvimo z glavo skozi zid? Si samo dajemo razlog za zagrenjenost in samo-postavljanje na piedestal ”bolj kakovostne umetnosti od elite”, ali pa je težnja po izražanju in ustvarjanju tako močna, da nas žene v nove uprizoritve? Naj bo razlog želja po izražanju ali hotenje po ustvarjanju drugačnega, ne-ukalupljenega, alternativnega – mariborska alternativna uprizoritvena scena je, tudi z ZIZ prstanom na vseh njej pripadajočih prstancih, živahna kot še nikoli.
Tako 6. Gala podelitev ZIZ nagrad kot 1. ZIZ festival sta po mnenju ZIZa v dobršni meri dosegla svoj namen – dati potrditev in veljavo ustvarjalkam_cem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni, ter njeno delovanje približati čim širšemu krogu ljudi. V odzivu prav slednjih je moč zaznati tudi željo po močni, široki lokalni alternativni uprizoritveni produkciji, tudi kot ugovoru provincialnosti slovenske kulture, ki nam jo med drugim v kritiki oporekate. Menimo, da Maribor ima kaj za ponuditi, da ponuja vedno več in vedno kvalitetnejše. V skladu s tem je Gala podelitev ZIZ nagrad v letu 2019 vsekakor drugačna kot v letu 2014. A da bi to spremembo lahko označili za preobrazbo v antitezo, bi bilo potrebno samo-zanikati tudi sam namen podelitve, ki ostaja enak: podpreti alternativno uprizoritveno produkcijo v Mariboru ter ji dati pozornost, ki si jo zasluži.
ZIZ se zahvaljuje za Vaše mnenje ter vas vabi, da tudi v prihodnje z delovanjem, ustvarjanjem in obiskovanjem podpirate mariborsko alternativno uprizoritveno sceno.
Kategorije ZIZ nagrad, nominirane_i ter nagrajene_i v aprilu 2019:
Najboljša produkcijska hiša (Pekarna Magdalenske mreže Maribor, *Moment Maribor*, Društvo Hiša! – Maribor)
Najobetavenejši ustvarjalni kolektiv (*Pihal bo Yugo – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)
Najobetavnejši_a režiser_ka (*Domen Šuman, In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)
Najboljša režija (*Tjaša Črnigoj, Satirikonijada – produkcija Moment Maribor (magistrski projekt Tjaše Črnigoj, producentki Nika Bezeljak in Anja Pirnat)*; Tina Podbevšek, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Ustvarjalna ekipa predstave Živi ali pač umri, Živi ali pač umri – koprodukcija Moment Maribor, Plesna izba Maribor, samozaposlena v kulturi Katja Kosi)
Najobetavnejša_i igralka_ec (*Anastazija Leščak, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Pihal bo Yugo – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)
Najboljši_a igralec_ka (*Rok Kravanja, Satirikonijada – produkcija Moment Maribor*, Tomaž Podbevšek, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Mila Kotnik, In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater)
Najboljši performans (*Betina Habjanič, Druga vrsta*, Renato “Rene” Volker – Mozaik jaza, Tom Veber – Realizem je rezerviran za klovne)
Najboljša predstava (*Satirikonijada – produkcija Moment Maribor*; Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater
V imenu ZIZ: Jan Podbrežnik, Barbara Polajnar, Anja Koleša